Živjo!
Še predzadnji blog letos…..
In sem si kar 14 dni šparal, tole besedilo o odhodu v Zagreb.
Teja me je preprosto poklicala, vprašal in itak, odgovor je bil da grem z veseljem zraven
Sreda, 12.12. Zbujen ob 6.00, čakam da se dobiva s Tejo in pobegneva v Zagreb.
Teja v ateljeju, zunaj pa hladno, kot da smo v Sibiriji.
Ker se je seveda začel december, sva še dodatno okrasila atelje in se odpravila proti Zagrebu. Med vožnjo je jezik tekel o marsičem, tudi o blogu, dizajnih, novih dogodivščinah v letu 2019!
Vožnja je trajala dobro uro in pol. Toliko kot da bi šel iz Savinjske v Portorož
Pa se midva pripeljeva v Zagreb in prva stvar ki me jo je Teja vprašala je bila »Jernej, kje bova pa fotkala«
In razmišljam, pa ravno ob glavni cesti najdeva en čudovit park, direktno blizu njihove Nacionalne knjižnice. Nekaj takšnega kot naš NUK, ampak ena najlepših in arhitekturno dovršenih stavb kar sem jih kdaj videl.
Sva se končno parkirala in seveda, smo se preoblačili in gledali frizurco, šminko, outfit. In potem, izstopiva iz avta….Brrrr, Ljubljana je toplejša
Škljoc, škljoc, škljoc, zraven pa še Tejine besede »Jernej, a sem ok. A se vredu to vidi? Imam vredu frizuro«?
Odhitiva nazaj na toplo v avto in se odpeljeva v center. Čisto nekaj drugega, pa sem že drugič bil v centru. Ampak cesta, stavbe, park, glavna železniška. Preprosto ČU-DO-VI-TO
Pa sva našla parking. Garažna hiša v centru, dobrih 5 minut do Trga Bana Jelačića. In cena?
Za 3 ure sva dala 10 kun, torej nekje okoli 1-2 evrov
Poceni a ne? Ja, Ljubljana je zelo draga
Pa sva v centru ponovno fotkala, ampak kje boš našel ustrezen prostor če pa je toliko ljudi na enem kupu. Japonci, Kitajci, ni da ni. In še moja izjava »A sva prišla na kakšne upokojenski praznik«, Teja pa ma je besedno zelo dobro nategnila, ker je rekla »Ne, ne, danes imajo tramvaje ceneje«
Hahaha.
Skratka, končno sva našla ustrezno lokacijo. Sva šla nazaj proti Glavnem Kolodvoru. Nove dizajne ven in škljoc…..
In da ne govorim, kako se je Teja postavljala. Sva bila v 20 minutah gotova in pripravljena da napolniva najine želodčke po tako težkem delu.
Teja, mi je omenila eno restavracijo. Pa zdaj lahko povem, da sem si mislil »Kam za hudiča me bo spet peljala?«
Evo, vstopiva v restavracijo. Na zunaj šik, majhna, lepa
Notri pa, nič posebnega. Odprta kuhinja, zložene steklenice vina pri oknu in prijazni natakar.
Dobiva menu, in gledam. Pa gledam. In še 1x gledam. Moram reči, da nisem imel pojma kaj bi jedel, res ne.
Pa sem se odločil za njihov hamburger, enako kot Teja.
In kakšen je bil? Čudovit, čeprav je imel po pleskavici sir brie. Pa je bilo zelo okusno in božansko.
Sledil je odhod v garažno hišo, skok v avto in pot pod noge.
Vožnja po AC do Ljubljane z božično glasbo v ozadju in premlevanju, kaj bi še lahko izboljšala v Zagrebu
Se še slišimo v ponedeljek, zadnjič letos! ;)
J E R N E J J E L E N